Vidra (Lutra lutra)

ŽivoLjuB
Stanje ogroženosti
Ex izumrla vrsta
Ex? domnevno izumrla vrsta
E prizadeta vrsta
V ranljiva vrsta
R redka vrsta
O vrsta zunaj nevarnosti

Skrivnostna prebivalka naših voda

Vidra je ena najbolj karizmatičnih, a redko opaženih živali naših voda. Njeno vitko telo in igrivo gibanje v vodi dajeta vtis lahkotnosti, a gre za izjemno spretnega plenilca iz družine kun. Vidrino telo je izrazito hidrodinamično in se nadaljuje v dolg ter mišičast rep, ki ga pri plavanju uporablja kot krmilo in veslo. Med prsti ima široke plavalne kožice, dolgi in močni brki pa ji pomagajo pri orientaciji v kalni vodi.

Večinoma je aktivna ponoči, zato njeno prisotnost pogosteje odkrijemo po sledeh kot po neposrednem srečanju. Ob vodi lahko opazimo stopinje ali značilne iztrebke – vidreke, s katerimi označuje svoj teritorij in jih spremlja prodoren vonj po ribjem olju in primes temnega, želatinastega žleznega izločka značilnega vonja.

Kje živi?

Njen življenjski prostor so nižinske reke in potoki s plitvo strugo, posebno pomembna za njeno življenje pa so velika, stara drevesa z razvejanim koreninskim spletom, ki nudijo primerna počivališča in zavarovane prostore za brlog. Prisotnost vidre je tudi znak, da je vodni habitat kakovosten – dobro ohranjen, bogat z ribami in sorazmerno čisto vodo.

Znanstveno ime
Lutra lutra
Družina
Kune (Mustelidae)
Velikost
samec do 1,20 m, samica do 1,10 m z repom
Teža
samci praviloma težji od samic
Razširjenost
Evropa in Azija
Življenjski prostor
nižinske reke in potoki z naravnim tokom, plitvo strugo ter z vegetacijo poraslimi brežinami
Razmnoževanje
pari se lahko vse leto; samica skoti navadno 1–3 mladiče
Mladiči
skotijo se slepi in nemočni ter prve mesece ostanejo z materjo
Hrana
predvsem ribe, tudi potočni raki in dvoživke, v manjši meri mehkužci, ptiči, plazilci, sesalci in vodne žuželke
Življenjska doba
do 18 let
Sezona pojavljanja
vse leto
Posebnost
večinoma je aktivna ponoči, zato jo pogosteje zaznamo po stopinjah in značilnih iztrebkih – vidrekih

Vidra lahko plava s hitrostjo do 15 km/h. Pri plavanju ji dolg mišičast rep služi kot krmilo in veslo, široke plavalne kožice med prsti pa ji pomagajo pri hitrem gibanju skozi vodo.

Dom vidre so naravne brežine. Korenine dreves, gosto obvodno rastje in neurejeni deli brežin vidri nudijo skrivališča ter varne poti ob vodi.

1 fotografija

Kaj jo ogroža?

Vidro ogrožajo predvsem:

  • onesnaževanje voda,
  • promet in povozi na cestah,
  • izguba življenjskega prostora,
  • posegi v naravne brežine in obvodno vegetacijo,
  • vznemirjanje ob vodotokih.

Posebej nevarna so mesta, kjer vodotoki prečkajo ceste. Če pod mostom ni primernega suhega prehoda, se lahko povzpne na cesto in jo prečka med prometom in tvega prevoz.

Kako pravilno ravnamo?

Ob vodotokih ohranjajmo mir in se izogibajmo nepotrebnemu vznemirjanju živali. Ne onesnažujmo voda ter ohranjajmo naravne brežine in obvodno rastje, saj vidri nudijo zavetje, počivališča in varne poti ob vodi.

Če opazimo vidrine stopinje ali iztrebke, se na mestu čim manj zadržujmo in okolice ne spreminjajmo.

Kako lahko pomagamo?

  • podpirajmo varstvo in ohranjanje čistih voda,
  • ohranjajmo naravne, z rastjem porasle brežine,
  • ne posegajmo po nepotrebnem v obvodno vegetacijo,
  • ob vodotokih se gibajmo mirno in tiho,
  • opozarjajmo na pomen varnih prehodov za živali pod cestami in mostovi.

Kaj bomo naredili v projektu ŽivoLjuB?

V projektu bomo najprej izvedli popis prisotnosti vidre, nato pa na treh mostovih uredili suhe police oziroma brežine pod mostovi.

Te bodo vidram omogočile, da bodo oviro prečkale ob vodi in jim zaradi prehoda ne bo treba na cesto. S preprostim, a ciljno usmerjenim posegom bomo tako zmanjšali eno pomembnejših nevarnosti za vrsto.

Kako ravnati ob vodotokih?

  • ob vodi ohranjajmo mir,
  • voda naj ostane čista,
  • ohranjajmo naravne in z rastjem porasle brežine,
  • če opazimo vidrine stopinje ali iztrebke, se na mestu ne zadržujmo,

ob vodi se gibajmo tiho in spoštljivo.

Habitati in vrste