Hribski urh (Bombina variegata)

Stanje ogroženosti

Ex izumrla vrsta

Ex? domnevno izumrla vrsta

E prizadeta vrsta

V ranljiva vrsta

R redka vrsta

O vrsta zunaj nevarnosti

Majhna dvoživka s pisanim trebuhom

Hribski urh je majhna dvoživka, podobna žabi. Po hrbtu je sivo do olivnozelen, s temnimi pikami, njegova koža pa je zaradi številnih žlez in drobnih trnov na otip hrapava. Trebuh je rumen do oranžen s temnimi lisami, katerih vzorec je pri vsakem osebku drugačen. Prepoznaven je tudi po zenicah značilne srčaste oblike.

Razširjen je po vsej Sloveniji in naseljuje primerne habitate vse do gozdne meje. Razmnožuje se predvsem v manjših, pogosto začasnih vodnih telesih z močnim nihanjem vodostaja, kot so mlake, kolesnice, jarki, mrtvice, plitve gramoznice in poplavni travniki. Pomembno je, da v njih ni rib. Večino leta se zadržuje v bližini vode, prezimuje pa na kopnem, skrit pod kamenjem, koreninami ali organskim materialom.

Obdobje parjenja traja od aprila do avgusta. Samci se oglašajo z značilnim »uu-uu-uu«, medtem ko lebdijo na vodni gladini in privabljajo samice. Samica odlaga mrest v več manjših skupkih po 15–30 jajc, pritrjenih na vodno rastlinje. Paglavci se izležejo že po dveh do treh dneh.

Znanstveno ime: Bombina variegata
Družina: urhi (Bombinatoridae)
Velikost: najpogosteje do 5 cm
Razširjenost: večji del Evrope; v Sloveniji razširjen skoraj po vsej državi
Habitat: mlake, kolesnice, jarki, mrtvice, plitve gramoznice in nižinski poplavni travniki
Hrana: paglavci se hranijo z algami in bakterijami, odrasli pa z majhnimi nevretenčarji na vodni gladini
Življenjska doba: povprečno okoli 12 let, lahko tudi do 20
Sezona pojavljanja: od pomladi do jeseni; pari se od aprila do avgusta
Posebnost: vzorec rumenih in temnih lis na trebuhu je pri vsakem osebku drugačen

Hribski urh je dobil ime po svojem glasu. Samci se v času parjenja oglašajo z značilnim »uu-uu-uu«.

Dvoživke imajo zelo občutljivo kožo. V bližini mlak zato čim bolj omejimo uporabo fitofarmacevtskih sredstev.

Galerija

6 fotografij

Kaj ga ogroža?

Hribskega urha najbolj ogroža izginjanje primernih vodnih habitatov, predvsem zaradi izsuševanja, zasipavanja mokrih depresij, neustreznega vzdrževanja mlak in jarkov ter regulacij vodotokov.

Na Ljubljanskem barju je pomembna težava izgubljanje plitvih luž in depresij na travnikih ter neustrezno upravljanje mreže drenažnih jarkov. Ogrožajo ga tudi onesnaževanje in evtrofikacija, širjenje invazivnih vrst, vnos rib, bolezni ter spremembe padavinskega režima. Pomembni so tudi kopenski habitati, saj urh prezimuje v grmovjih, gozdnih predelih in na travnikih v bližini mrestišč.

Kako pravilno ravnati?

Ohranjajmo mokrišča in manjša vodna telesa ter ne zasipavajmo mest, kjer se občasno zadržuje voda. Na zemljiščih v bližini mlak omejimo gnojenje in uporabo fitofarmacevtskih sredstev.

V mlake in jarke, kjer ribe niso naravno prisotne, jih ne naseljujmo. Ohranjajmo tudi grmovne in gozdne predele ter mokrotne travnike v okolici mrestišč, saj so za urha pomemben kopenski in prezimovalni habitat.

Kako lahko pomagam?

ne izsušujem mokrišč in ohranjam mlake,
v bližini vodnih teles omejim gnojenje in škropljenje,
na robovih zemljišč ohranjam grmovno in drevesno zarast,
v mlake in jarke ne vnašam rib,
plitvih luž in depresij ne zasipavam.

Kaj bomo izboljšali v projektu ŽivoLjuB?

V projektu ŽivoLjuB bomo povečali površino primernih vodnih habitatov za hribskega urha. Na območju Naravnega rezervata Ribniki v dolini Drage pri Igu bomo vzpostavljali in obnavljali ustrezna mrestišča, v Naravnem rezervatu Iški morost pa bomo uredili še dodatno mrestišče na območju, ki doslej ni bilo vključeno v projektne aktivnosti.

Skupno bomo za hribskega urha izvedli ukrepe obnove na 15,3 hektara površin. Pomemben del ukrepov je vzpostavljanje oziroma obnavljanje mrestišč ter zagotavljanje stoječih voda brez invazivnih tujerodnih vrst.