Veliki skovik (Otus scops)

Stanje ogroženosti

Ex izumrla vrsta

Ex? domnevno izumrla vrsta

E prizadeta vrsta

V ranljiva vrsta

R redka vrsta

O vrsta zunaj nevarnosti

Mojster kamuflaže in edina naša sova selivka

Veliki skovik je majhna, okoli 20 centimetrov velika sova. Prepoznamo ga po obušesnih čopkih in varovalni barvi, zaradi katere ga le stežka opazimo. Obarvanost perja variira od sive do rjave glede na okolje, v katerem živi.

V času parjenja se samec oglaša z značilnim tonom »kiuh«, ki ga ponavlja v kratkih intervalih. Veliki skovik je naša edina sova selivka – jeseni odpotuje na prezimovanje v podsaharsko Afriko.

Kje živi?

Pri nas gnezdi predvsem v duplih večjih dreves, zlasti starih sadnih dreves, naseli pa se tudi v primerno nameščene gnezdilnice. Samica znese štiri ali pet belih jajc in jih vali dobrih 25 dni, medtem ko ji samec prinaša hrano. Mladiči gnezdo zapustijo pri starosti od 21 do 28 dni, nato pa še nekaj časa ostanejo v bližini in jih starši hranijo.

Znanstveno ime: Otus scops
Družina: /
Velikost: dolžina 19–21 cm, razpon peruti 47–54 cm
Razširjenost: gnezdi v južni Evropi, predvsem v Sredozemlju, ter proti vzhodu do zahodne in srednje Azije; prezimuje v Afriki južno od Sahare
Življenjski prostor: listnati in mešani odprti gozdovi, gozdiči v kmetijski krajini, parki, večji bujni in zapuščeni vrtovi ter gozdnata hribovja
Hrana: večje žuželke
Življenjska doba: 4–6 let
Sezona pojavljanja: od aprila do septembra
Posebnost: edina naša sova, ki se seli na prezimovanje v podsaharsko Afriko

Kjer primanjkuje naravnih dupel za velikega skovika, lahko pomagajo gnezdilnice. Za velikega skovika se priporoča posebna gnezdilnica z vhodno odprtino s premerom približno 6 cm.

Barva perja velikega skovika ni vedno enaka. Variira od sive do rjave glede na okolje, v katerem živi.

Galerija

2 fotografiji

Kaj ga ogroža?

Veliki skovik najraje gnezdi v duplih starih sadnih dreves. Ker je visokodebelnih sadovnjakov vse manj, primernih naravnih gnezdišč močno primanjkuje.

Za prehranjevanje potrebuje pestro kulturno krajino z dovolj velikimi žuželkami. Ogrožajo ga predvsem:

pomanjkanje primernih gnezdišč,
odstranjevanje starih dreves z dupli,
izginjanje starih visokodebelnih sadovnjakov,
uporaba pesticidov, predvsem insekticidov,
prepogosta raba oziroma košnja travnikov,
svetlobno onesnaženje in motnje v času gnezdenja.

Kako pravilno ravnamo?

Ohranjajmo stare sadovnjake, samotna drevesa in drevesa z dupli ter pestro odprto kulturno krajino. Kjer naravnih dupel primanjkuje, jih lahko nadomestimo s primernimi gnezdilnicami.

Zmanjšujmo uporabo pesticidov in umetno osvetljevanje ponoči. V času gnezdenja, predvsem od maja do julija, v bližini gnezdišč zagotavljajmo čim več miru.

Kako lahko pomagamo?

na mirno mesto namesti gnezdilnico za sove,
ohranjaj stare sadovnjake in drevesa z dupli,
ne uporabljaj pesticidov, predvsem insekticidov,
ponoči zmanjšaj osvetlitev vrta ali dvorišča,
posadi drevo stare visokodebelne sadne sorte.

Kaj bomo naredili v projektu ŽivoLjuB?

Na Ljubljanskem barju bomo pomanjkanje naravnih dupel za velikega skovika nadomestili z vzpostavitvijo mreže 60 gnezdilnic.

Gnezdilnice bodo izdelane iz mešanice lesa in betona, zato bodo odpornejše proti vremenskim vplivom in obstojnejše od klasičnih lesenih gnezdilnic. Njihova življenjska doba je več kot 15 let.