Bazična nizka barja - HT 7230

Stanje ohranjenosti

U2 neugodno – slabo

U1 neugodno – nezadostno

FV ugodno

XX neznano

Redek svet med vodo in kopnim

Bazična nizka barja so značilna za območja, kjer je talna voda prisotna tik pod površino ali na površini. Podlaga so največkrat karbonati, kot sta apnenec in dolomit, ki z raztapljanjem v vodi nevtralizirajo kislost tal. Tako nastaja posebno mokriščno življenjsko okolje, ki je danes v Sloveniji že skoraj povsem izginilo.

Pod vodo, brez kisika, nastaja šota, ki jo namesto šotnih mahov, značilnih za visoka barja, tvorijo ostanki nizkobarjanskega rastlinja. To rastlinje so v preteklosti uporabljali tudi za steljo.

Za bazična nizka barja so značilni šaši, munec (Eriophorum), modra stožka (Molinia caerulea) ter druge rastlinske vrste, prilagojene na slabše hranljiva tla. Med njimi raste tudi Loeselova grezovka, izjemno redka in ogrožena orhideja.

Na Ljubljanskem barju je dolina Strajanov breg edini preostanek pravega nizkega barja. Zaradi izjemnih naravnih danosti je zavarovana kot naravni rezervat znotraj Krajinskega parka Ljubljansko barje. Zaradi opuščanja kmetijske rabe pa se površine na dnu doline zaraščajo, predvsem z navadno krhliko in črno jelšo.

Oznaka: HT 7230
Tip življenjskega prostora: mokrišče / nizko barje
Voda: talna voda je tik pod ali na površini
Podlaga: karbonatna tla, predvsem apnenec in dolomit
Značilne rastline: šaši, munec, modra stožka in Loeselova grezovka
Posebnost: pod vodo in brez kisika nastaja šota iz ostankov nizkobarjanskega rastlinja
Na Ljubljanskem barju: edini preostanek pravega nizkega barja je v dolini Strajanov breg

Na bazičnih nizkih barjih raste Loeselova grezovka, redka in zavarovana orhideja, katere nabiranje je prepovedano.

Šota nastaja tudi na nizkem barju. Vendar je ne tvorijo šotni mahovi kot na visokih barjih, temveč ostanki nizkobarjanskega rastlinja.

Galerija

5 fotografij

Kaj ga ogroža?

Bazična nizka barja so v Sloveniji že skoraj povsem izginila. Ogrožajo jih predvsem izsuševanje zemljišč in nižanje gladine talne vode.

Pomemben dejavnik je tudi opuščanje košnje, saj se na takih površinah začnejo širiti lesnate vrste, kot sta navadna krhlika in črna jelša, ter invazivne tujerodne rastline, ki jih je pozneje težko odstraniti.

Gnojenje bistveno spremeni vrstno sestavo in pestrost rastlin. Negativno vplivata tudi paša težkih pašnih živali zaradi teptanja ter uporaba težke kmetijske mehanizacije, ki poškoduje občutljivo talno rušo.

Z zaraščanjem ali izsuševanjem se spremeni tudi življenjsko okolje Loeselove grezovke, ki za preživetje in kalitev semen potrebuje visok nivo talne vode.

Kako pravilno ravnati?

Za obstoj bazičnih nizkih barij je ključno ohranjanje mokrišč in njihovega vodnega režima. Preprečevati je treba izsuševanje zemljišč in spreminjanje njihove namembnosti, površin pa ne gnojimo.

Na zaraščenih območjih je potrebno odstranjevanje lesnatih rastlin, pri čemer je na močvirnih tleh nujna preudarna uporaba kmetijske mehanizacije. Odstranjujemo tudi invazivne tujerodne rastlinske vrste.

Če se površine pasejo, so zaradi manjše obremenitve tal primernejše manjše pašne živali.

Kako lahko pomagamo?

mokrišč ne izsušujem in ne zasipavam,
površin ne gnojim,
ohranjam tradicionalno, ekstenzivno rabo,
pri košnji uporabljam čim lažjo mehanizacijo,
odstranjujem lesno zarast in invazivne tujerodne vrste,
ne nabiram Loeselove grezovke in drugih zavarovanih rastlin.

Kaj bomo izboljšali v projektu ŽivoLjuB?

Z ustreznim upravljanjem bomo izboljševali in obnavljali bazična nizka barja. Ključni ukrepi bodo ohranjanje primernega vodnega režima, prilagojena košnja, odstranjevanje lesne zarasti in invazivnih tujerodnih rastlin ter ponovno vzpostavljanje značilnega rastlinstva.

Na dobro ohranjenih površinah bomo zbirali semena značilnih rastlinskih vrst, ki jih bomo uporabili pri obnovi osiromašenih površin, del semenskega materiala pa bo shranjen tudi v semenski banki.