Barjanski okarček (Coenonympha oedippus)

Stanje ogroženosti

Ex izumrla vrsta

Ex? domnevno izumrla vrsta

E prizadeta vrsta

V ranljiva vrsta

R redka vrsta

O vrsta zunaj nevarnosti

Nežni metulj, ki le redko zapusti svoj travnik

Barjanski okarček je dnevni metulj iz družine pisančkov in velja za eno najbolj ogroženih vrst dnevnih metuljev v Evropi. Razširjen je od Pirenejev do severovzhodne Kitajske, Koreje in Japonske, v Evropi pa se pojavlja predvsem v majhnih, med seboj ločenih populacijah.

V Sloveniji poznamo dva ekotipa barjanskega okarčka. Na Primorskem naseljuje suha, zaraščajoča se travišča, na Ljubljanskem barju pa živi vlagoljubni ekotip, vezan na mokrotne travnike z modro stožko in bazična nizka barja. Ti travniki so revni s hranili, praviloma pozno košeni in imajo razgibano vegetacijo s posameznimi grmi, ki metuljem nudijo zavetje pred vetrom in poletno vročino.

Samica po parjenju odloži jajčeca na hranilne rastline ali v njihovo bližino – gosenice imajo rade različne vrste šašev in modro stožko. Jeseni se umaknejo v pritalni sloj rastlinja, kjer prezimijo, spomladi pa nadaljujejo razvoj. Konec maja se zabubijo, novi metulji pa se pojavijo junija in julija.

Odrasli barjanski okarčki živijo le kratek čas – samci v povprečju okoli devet, samice pa okoli dvanajst dni. So slabi letalci in večina v vsem življenju ne zapusti travnika, na katerem se je preobrazila v metulja.

Znanstveno ime: Coenonympha oedippus
Družina in poddružina: pisančki (Nymphalidae), okarji (Satyrinae)
Velikost: razpon kril 40–45 mm
Razširjenost: Azija in Evropa, kjer so populacije močno razdrobljene
Habitat: na Ljubljanskem barju nizka barja in travniki s prevladujočo modro stožko, s približno 30–50 cm visoko vegetacijo in posameznimi grmi
Hrana: gosenice se hranijo s šaši in modro stožko; odrasli metulji predvsem z nektarjem srčne moči, travniške izjevke in žgoče zlatice
Življenjska doba: 10–11 mesecev kot gosenica; kot odrasel metulj povprečno približno 9 dni pri samcih in 12 dni pri samicah
Sezona pojavljanja: junij in julij
Posebnost: je slab letalec in le redko zapusti svoj travnik

Barjanskega okarčka, enega najbolj ogroženih metuljev pri nas, rešujemo pred izumrtjem. Še pred nekaj desetletji je živel v raztresenih populacijah na celotnem območju Ljubljanskega barja, leta 2016 pa je ostala le še ena sama, edina v Sloveniji.

Nepokošen pas je za metulje dragoceno zatočišče. Cvetočo vegetacijo na delu travnika pustimo čim dlje in jo pokosimo šele jeseni.

Galerija

8 fotografij

Kaj ga ogroža?

Na Ljubljanskem barju se je njegov življenjski prostor močno skrčil: med letoma 2001 in 2014 se je njegova površina zmanjšala za več kot 80 %.

Barjanskega okarčka najbolj ogrožata izguba primernega življenjskega prostora in neustrezno gospodarjenje s travniki.

Posebej občutljiv je na čas košnje. Zgodnja poletna košnja lahko neposredno uniči bube, jajčeca in mlade gosenice, ki se pred kosilnico ne morejo umakniti. Tudi košnja pozneje poleti in jeseni lahko prizadene gosenice, ki se takrat aktivno hranijo v zgornjem sloju vegetacije.

Ogrožajo ga tudi gnojenje, preoravanje in nasipavanje travnikov, požiganje, uporaba težke mehanizacije ter izsuševanje zaradi poglabljanja in čiščenja drenažnih jarkov. Na drugi strani mu škodi tudi popolna opustitev rabe, saj se travniki postopoma zarastejo in izgubijo značilno strukturo ter hranilne rastline.

Kako pravilno ravnati?

Kosimo mozaično – vsako leto le del površine, preostanek pa pustimo nepokošen. Košnja naj bo dovolj visoka, najmanj približno 10–15 cm nad tlemi. Pokošeno travo pustimo na površini vsaj dva dni, nato jo odstranimo. Idealno je, če ne kosimo pred koncem septembra.

Travnikov ne gnojimo, ne apnimo, ne požigamo in na njih ne uporabljamo fitofarmacevtskih sredstev. Ne spreminjamo njihove namembnosti ter ohranjamo primeren vodni režim.

Kako lahko pomagam?

po mokrotnih travnikih se ne sprehajam zunaj poti,
metuljev in gosenic ne lovim ali vznemirjam,
ohranjam cvetoče, vrstno pestre travnike,
ne odstranjujem posameznih grmov in druge vegetacije, ki metuljem nudi zavetje,
če upravljam travnik, upoštevam pozno in mozaično košnjo,
podpiram ohranjanje mokrotnih travnikov in njihovega vodnega režima.

Kaj bomo izboljšali v projektu ŽivoLjuB?

Na 4,2 hektara obstoječega habitata na Mostišču in v Iškem morostu bomo z mozaično košnjo ter odstranjevanjem krhlike in invazivnih tujerodnih rastlin ohranjali primerne življenjske razmere za obe obstoječi populaciji.

Odkupili in obnovili bomo 12 hektarov zemljišč med Mostiščem, Partom in Iškim morostom. Cilj je postopoma vzpostaviti mrežo primernih habitatnih krp, ki bi v prihodnosti povezala danes ločeni populaciji. Na površine bomo sadili hranilne rastline gosenic – predvsem modro stožko in nizke šaše – ter sejali lokalno avtohtono seme. Po potrebi bomo izboljševali tudi vodne razmere.

Hkrati bomo krepili obe obstoječi populaciji z gojenjem barjanskega okarčka in doseljevanjem vzgojenih osebkov. Načrtovane so tri sezone gojenja, s katerimi želimo povečati številčnost vlagoljubne populacije na Ljubljanskem barju in izboljšati možnosti za njeno dolgoročno preživetje.