Veliki pupek (Triturus carnifex)
Veliki pupek je naša največja vrsta pupka in eden najbolj opaznih prebivalcev mlak, ribnikov in drugih stoječih voda. Večino leta sicer preživi precej neopazno na kopnem, skrit pod kamni, koreninami, odmrlim lesom ali v drugih vlažnih skrivališčih. Spomladi pa se odrasli osebki preselijo v vodo, kjer se začne njihov najživahnejši del leta – parjenje.
Takrat postanejo predvsem samci precej bolj vpadljivi. Po hrbtu jim zraste izrazit nazobčan greben, trebuh pa je živo rumen do oranžen s temnimi lisami. Vzorec lis na trebuhu je pri vsakem osebku nekoliko drugačen in ga lahko uporabljamo podobno kot prstni odtis.
Samica odlaga jajčeca posamično. Vsako posebej zavije v list vodne rastline, zato je za uspešno razmnoževanje velikega pupka pomembna tudi dobro razvita vodna vegetacija. Iz jajčec se razvijejo ličinke z zunanjimi škrgami, ki morajo razvoj zaključiti, preden se vodno telo izsuši.
Veliki pupek za dolgoročno preživetje potrebuje mozaik stoječih voda in ohranjenih kopenskih habitatov v njihovi okolici – travnikov, grmovja, mejic in gozdnih predelov, kjer se prehranjuje, skriva in prezimuje. V Sloveniji živi skoraj povsod razen v visokogorju.
Veliki pupek se razvija varno zavit v listu vodne rastline. Samica vsako jajčece posebej zavije v list in mu ustvari majhno zaščitno ovojnico.
Oranžni trebuh je pri vsakem pupku drugačen. Razporeditev temnih lis je dovolj značilna, da lahko raziskovalci po njej prepoznavajo posamezne osebke.
Veliki pupek je zelo občutljiv na izginjanje in slabšanje kakovosti vodnih habitatov. Če mlake zasujemo, izsušimo ali jih pustimo, da se povsem zarastejo, izgubi prostor za razmnoževanje.
Težava je tudi onesnaževanje vode z gnojili, fitofarmacevtskimi sredstvi in drugimi onesnažili. Vnos rib v manjša vodna telesa je lahko za pupka posebej škodljiv, saj ribe plenijo njegova jajčeca in ličinke.
Ogroža ga tudi izguba kopenskega dela življenjskega prostora. Če v okolici mlak izginejo travniki, mejice, grmovje in gozdni robovi, veliki pupek nima več dovolj skrivališč, prehranjevališč in prostora za prezimovanje.
V zadnjih letih postajajo vse pomembnejša tudi daljša sušna obdobja. Če se vodno telo posuši prezgodaj, ličinke ne morejo zaključiti razvoja.
Ohranjajmo mlake, ribnike in druga manjša stoječa vodna telesa, predvsem tista brez rib. Pri njihovem urejanju ohranimo plitve dele in dovolj vodnega rastlinja, kamor lahko samice odlagajo jajčeca.
V bližini mrestišč zmanjšujmo uporabo gnojil in fitofarmacevtskih sredstev ter ne posegajmo po nepotrebnem v vodni režim.
Pomemben je tudi prostor okoli vode: ohranjajmo mejice, grmovje, travnike, gozdne robove, odmrli les in druga vlažna skrivališča, ki jih pupki uporabljajo zunaj obdobja razmnoževanja.
Veliki pupek je v projektu neposredno povezan z obnovo Naravnega rezervata Ribniki v dolini Drage pri Igu. Skupaj z obnovo habitatnega tipa naravnih evtrofnih jezer bomo izboljševali tudi njegova mrestišča in druge vodne habitate.
Na 15,9 hektara vodnih površin bomo celovito obnovili sistem ribnikov. Sanirali bomo nasipe in druge vodne objekte, obnovili naprave za uravnavanje vodostaja ter uredili brežine tako, da bodo nastali tudi plitvejši deli vode, pomembni za številne vodne organizme.
S stabilnejšim vodostajem, obnovljenimi brežinami in boljšimi pogoji za razvoj vodne vegetacije bomo velikemu pupku zagotovili zanesljivejša mrestišča in boljše možnosti za uspešen razvoj ličink. Hkrati bodo ukrepi za zmanjševanje pritiska tujerodnih rib koristili tudi njegovemu razmnoževanju.
Imate vprašanje, potrebujete dodatne informacije ali nam želite posredovati predloge / komentarje? Pokličite nas, nam pišite ali ali pošljite sporočilo preko kontaktnega obrazca.
Hvala za vaše vprašanje / sporočilo. Odgovorili vam bomo v najkrajšem možnem času.