Travniški postavnež (Euphydryas aurinia)

ŽivoLjuB
Stanje ogroženosti
Ex izumrla vrsta
Ex? domnevno izumrla vrsta
E prizadeta vrsta
V ranljiva vrsta
R redka vrsta
O vrsta zunaj nevarnosti

Metulj, ki otroštvo preživi v skupnosti

Travniški postavnež je dnevni metulj iz družine pisančkov. Razširjen je od Iberskega polotoka prek Evrope in zmernega pasu Azije vse do Koreje, vendar so njegove populacije v številnih evropskih državah v drugi polovici 20. stoletja močno upadle.

V Sloveniji poznamo tri ekotipe travniškega postavneža. Za Ljubljansko barje je pomemben predvsem vlagoljubni ekotip, ki živi na mokrotnih, negnojenih travnikih, med drugim na bazičnih nizkih barjih in travnikih s prevladujočo modro stožko. Suholjubni naseljujejo toploljubna, večinoma zaraščajoča se suha travišča na apnenčasti podlagi, visokogorski pa alpske trate.

Po parjenju samica na spodnjo stran listov hranilnih rastlin odloži jajčeca v velikih skupkih, tudi do 300 naenkrat, v vlagoljubnem ekotipu predvsem na travniško izjevko in svilničevolistni svišč. Po treh do štirih tednih se izležejo gosenice, ki živijo skupaj v rahlem svilnatem zapredku okoli gostiteljske rastline. Ko hrane zmanjka, se skupaj preselijo na drugo rastlino in tam naredijo novo gnezdo.

Po prezimovanju se gosenice še nekaj časa zadržujejo in prehranjujejo skupaj. Spomladi se zabubijo na rastlinju blizu tal. Odrasli osebki se pri nas pojavljajo predvsem v maju in juniju, v toplejših krajih že mesec prej, v višjih legah pa mesec kasneje.

Na Ljubljanskem barju se travniški postavnež danes pojavlja predvsem na njegovem jugovzhodnem delu – v dolini potoka Strajanov breg, v Dragi pri Igu in Želimeljski dolini.

Znanstveno ime
Euphydryas aurinia
Družina in poddružina
Pisančki (Nymphalidae), poddružina Nymphalinae
Velikost
razpon kril 36–46 mm
Razširjenost
Evropa in zmerni pas Azije do Koreje; v Sloveniji je lokalno razširjen in zelo redek
Habitat
mokrotni negnojeni travniki ter suhi do polsuhi mezotrofni travniki; na Ljubljanskem barju predvsem mokrotni travniki
Hrana
gosenice vlagoljubnega ekotipa se hranijo predvsem s travniško izjevko (Succisa pratensis) in svilničevolistnim sviščem (Gentiana asclepiadea); odrasli metulji se hranijo z nektarjem
Življenjska doba
odrasli metulji letajo približno dva tedna; večji del življenjskega cikla vrsta preživi kot gosenica
Sezona pojavljanja
odrasli metulji se večinoma pojavljajo maja in junija; gosenice se izležejo junija oziroma julija in prezimijo na rastlinju blizu tal
Posebnost
mlade gosenice živijo skupinsko v svilnatem zapredku okoli hranilne rastline

Samica travniškega postavneža lahko odloži tudi do 300 jajčec v enem skupku. Pritrdi jih na spodnjo stran lista v veliki skupini.

Ko gosenicam travniškega postavneža zmanjka hrane, se preselijo skupaj. Gosenice zapustijo izpraznjeno rastlino, poiščejo novo in si tam zgradijo novo skupno gnezdo.

1 fotografija

Kaj ga ogroža?

Travniškega postavneža ogroža predvsem izginjanje ekstenzivno rabljenih travnikov.

Na eni strani mu škoduje intenzivnejša kmetijska raba, zlasti gnojenje in spreminjanje vrstno pestrih travnikov v intenzivne površine. Na drugi strani je problem tudi opuščanje košnje, saj se travniki začnejo zaraščati in izgubijo rastline, ki jih gosenice potrebujejo za razvoj.

Posebej občutljive so gosenice v skupnih svilnatih gnezdih. Ker živijo tik nad tlemi, jih lahko prizadenejo tudi poletne poplave.

Kako pravilno ravnati?

Za travniškega postavneža ohranjajmo mokrotne, negnojene in ekstenzivno košene travnike.

Košnjo izvajajmo pozneje in jo prilagodimo življenjskemu ciklu metulja. Travnikov ne gnojimo in jih ne izsušujemo, pomembno pa je tudi preprečevanje zaraščanja.

Posebej ohranjajmo njegove hranilne rastline, predvsem travniško izjevko, saj brez njih gosenice ne morejo preživeti.

Kako lahko pomagam?

  • travnikov ne gnojim,
  • ohranjam pozno in ekstenzivno košnjo,
  • travnikov ne izsušujem,
  • preprečujem zaraščanje mokrotnih travnikov,
  • ohranjam travniško izjevko in druge hranilne rastline,
  • na površinah, kjer se pojavlja, se izogibam posegom v času razvoja gosenic.

Kaj bomo izboljšali v projektu ŽivoLjuB?

Na 8 hektarih odkupljenih zemljišč na Ljubljanskem barju bomo obnavljali življenjski prostor travniškega postavneža.

Odstranjevali bomo manjšo lesno zarast in invazivne tujerodne rastlinske vrste ter z ustreznim upravljanjem postopoma zmanjševali količino hranil v tleh.

Pomemben del obnove bo tudi vzgoja in ponovno vnašanje travniške izjevke, ključne hranilne rastline gosenic vlagoljubnega travniškega postavneža.

Habitati in vrste