Travniški postavnež (Euphydryas aurinia)
Travniški postavnež je dnevni metulj iz družine pisančkov. Razširjen je od Iberskega polotoka prek Evrope in zmernega pasu Azije vse do Koreje, vendar so njegove populacije v številnih evropskih državah v drugi polovici 20. stoletja močno upadle.
V Sloveniji poznamo tri ekotipe travniškega postavneža. Za Ljubljansko barje je pomemben predvsem vlagoljubni ekotip, ki živi na mokrotnih, negnojenih travnikih, med drugim na bazičnih nizkih barjih in travnikih s prevladujočo modro stožko. Suholjubni naseljujejo toploljubna, večinoma zaraščajoča se suha travišča na apnenčasti podlagi, visokogorski pa alpske trate.
Po parjenju samica na spodnjo stran listov hranilnih rastlin odloži jajčeca v velikih skupkih, tudi do 300 naenkrat, v vlagoljubnem ekotipu predvsem na travniško izjevko in svilničevolistni svišč. Po treh do štirih tednih se izležejo gosenice, ki živijo skupaj v rahlem svilnatem zapredku okoli gostiteljske rastline. Ko hrane zmanjka, se skupaj preselijo na drugo rastlino in tam naredijo novo gnezdo.
Po prezimovanju se gosenice še nekaj časa zadržujejo in prehranjujejo skupaj. Spomladi se zabubijo na rastlinju blizu tal. Odrasli osebki se pri nas pojavljajo predvsem v maju in juniju, v toplejših krajih že mesec prej, v višjih legah pa mesec kasneje.
Na Ljubljanskem barju se travniški postavnež danes pojavlja predvsem na njegovem jugovzhodnem delu – v dolini potoka Strajanov breg, v Dragi pri Igu in Želimeljski dolini.
Samica travniškega postavneža lahko odloži tudi do 300 jajčec v enem skupku. Pritrdi jih na spodnjo stran lista v veliki skupini.
Ko gosenicam travniškega postavneža zmanjka hrane, se preselijo skupaj. Gosenice zapustijo izpraznjeno rastlino, poiščejo novo in si tam zgradijo novo skupno gnezdo.
Travniškega postavneža ogroža predvsem izginjanje ekstenzivno rabljenih travnikov.
Na eni strani mu škoduje intenzivnejša kmetijska raba, zlasti gnojenje in spreminjanje vrstno pestrih travnikov v intenzivne površine. Na drugi strani je problem tudi opuščanje košnje, saj se travniki začnejo zaraščati in izgubijo rastline, ki jih gosenice potrebujejo za razvoj.
Posebej občutljive so gosenice v skupnih svilnatih gnezdih. Ker živijo tik nad tlemi, jih lahko prizadenejo tudi poletne poplave.
Za travniškega postavneža ohranjajmo mokrotne, negnojene in ekstenzivno košene travnike.
Košnjo izvajajmo pozneje in jo prilagodimo življenjskemu ciklu metulja. Travnikov ne gnojimo in jih ne izsušujemo, pomembno pa je tudi preprečevanje zaraščanja.
Posebej ohranjajmo njegove hranilne rastline, predvsem travniško izjevko, saj brez njih gosenice ne morejo preživeti.
Na 8 hektarih odkupljenih zemljišč na Ljubljanskem barju bomo obnavljali življenjski prostor travniškega postavneža.
Odstranjevali bomo manjšo lesno zarast in invazivne tujerodne rastlinske vrste ter z ustreznim upravljanjem postopoma zmanjševali količino hranil v tleh.
Pomemben del obnove bo tudi vzgoja in ponovno vnašanje travniške izjevke, ključne hranilne rastline gosenic vlagoljubnega travniškega postavneža.
Imate vprašanje, potrebujete dodatne informacije ali nam želite posredovati predloge / komentarje? Pokličite nas, nam pišite ali ali pošljite sporočilo preko kontaktnega obrazca.
Hvala za vaše vprašanje / sporočilo. Odgovorili vam bomo v najkrajšem možnem času.