Prepelica (Coturnix coturnix)

Stanje ogroženosti

Ex izumrla vrsta

Ex? domnevno izumrla vrsta

E prizadeta vrsta

V ranljiva vrsta

R redka vrsta

O vrsta zunaj nevarnosti

Majhna kura, velika selivka

Prepelica je najmanjša evropska kura, zelo čokate postave velikosti škorca. Na prvi pogled ji zares ne bi pripisali, da je izvrstna letalka, a je edina predstavnica poljskih kur v Evropi, ki se seli – in to vse do podsaharske Afrike.

Pri nas jo lahko pričakujemo predvsem od konca aprila do oktobra. Je tipična ptica odprte kmetijske krajine in živi precej skrivnostno življenje. Večinoma se zadržuje na tleh, v gostem kritju visokih trav ali žit. Pred nevarnostjo se raje neslišno umakne »peš« skozi gosto rastje, kot da bi vzletela in izdala svojo prisotnost. Če jo vendarle presenetimo, navadno odleti le nekaj deset metrov in znova pristane. V letu bomo presenečeni nad za kuro neobičajno dolgimi in ozkimi perutmi.

Prepelica je pretežno rjave barve s kombinacijo svetlopeščenih in črnih tankih lisastih vzorcev. Samci imajo temno, samice pa svetlo grlo. Kot je pogosto pri pticah, tiste, ki jih težko opazimo, enostavno slišimo. Prepelico odkrijemo po značilnem oglašanju samcev: »Pet-pedi! Pet-pedi! Pet-pedi!«.

Še pred nekaj desetletji je bilo to oglašanje mogoče slišati po velikem delu slovenske kmetijske krajine, danes pa nič več. Kljub značilnim izrazitim medletnim nihanjem številčnosti je, tudi globalno, upad strm – vsako leto je slovenska populacija približno 8 % manjša, na Ljubljanskem barju pa je populacija od konca 90. let upadla za kar 90 %. S projektom ŽivoLJuB ji bomo priskočili na pomoč.

Znanstveno ime: Coturnix coturnix
Družina in poddružina: poljske kure (Phasianidae), poddružina Perdicinae
Velikost: 16–18 cm od konice kljuna do konice repa
Razširjenost: v Sloveniji južni deli Julijskih Alp, Banjšice, Vipavska dolina, Kras, Koprska brda, Pivško in Notranjsko podolje, Ljubljanska kotlina, Novomeška pokrajina, KrškoBrežiško polje, DravskoPtujsko-Središko polje, Slovenske gorice in Prekmurje; skoraj nikjer ni več pogosta
Habitat: odprta mozaična ekstenzivna kulturna krajina; gnezdi na različno vlažnih travnikih in na njivah, predvsem v nižinah in gričevjih, ponekod tudi na visokogorskih traviščih
Hrana: žuželke in semena
Življenjska doba: do 12 let; povprečna dolžina ene reproduktivne generacije je le 2,8 leta
Sezona pojavljanja: od konca aprila do začetka oktobra; gnezdi med majem in avgustom
Posebnost: edina evropska poljska kura, ki se seli na prezimovanje v podsaharsko Afriko

Prepelica je najmanjša evropska kura – in odlična selivka. Čeprav je čokata in velika približno kot škorec, je edina evropska poljska kura, ki se seli vse do podsaharske Afrike.

Praha je lahko polna življenja. Če njivo jeseni prepustimo naravnemu razvoju in je do konca gnezditvene sezone ne obdelujemo, lahko postane pomemben prostor za prepelico in druge ptice kmetijske krajine.

Galerija

1 fotografija

Kaj jo ogroža?

Prepelico ogrožajo predvsem spremembe rabe tal in intenziviranje kmetijstva. Ekstenzivne travnike in pestro kulturno krajino nadomeščajo večje enotne njivske površine, med katerimi so zanjo manj primerne predvsem obsežne monokulture, kot je koruza.

Negativno vplivajo tudi izginjanje in drobljenje ekstenzivnih travnikov, komasacije, uporaba pesticidov ter na drugi strani opuščanje manj donosnih kmetijskih zemljišč in njihovo zaraščanje.

Pomembne grožnje jo spremljajo tudi zunaj Slovenije: lov na selitveni poti, ki konča življenje več milijonov prepelic letno, ekstremne suše na prezimovališčih ter križanje z gojenimi ali tujerodnimi poljskimi kurami, vzrejenimi in izpuščenimi v naravo za potrebe lova.

Kako pravilno ravnati?

Poleg dejstva, da so žita primernejša kot monokulture, kot je koruza, bomo prepelici koristili z uvedbo enoletne prahe, ki jo vzpostavimo jeseni, nato pa njivo prepustimo naravnemu razvoju do sredine oziroma konca naslednjega poletja, ko je gnezditvena sezona ptic končana.

Kako lahko pomagam?

če imam kmetijsko gospodarstvo na Ljubljanskem barju, se vključim v kmetijsko-okoljske ukrepe za ohranjanje habitatov in travniških ptic, na primer HTV, VTR ali STE,
na njivah dajem prednost žitom pred velikimi monokulturami koruze,
del zemljišč lahko pustim eno leto v prahi,
ne prečkam travnikov izven urejenih poti,
lokacijo opažene ali slišane prepelice na Ljubljanskem barju sporočim upravljavcu območja, saj je vsak podatek o njeni razširjenosti dragocen,
v globalni krizi naravne pestrosti ohranjam posluh za (barjansko) naravno dediščino.

Kaj bomo izboljšali v projektu ŽivoLjuB?

Na 7 hektarih odkupljenih njiv in intenzivnih travnikov bomo vzpostavljali primernejši gnezditveni in prehranjevalni habitat za prepelico.

Na travniških površinah bomo večkrat raztrosili zeleni mulč – sveže pokošen rastlinski material z dobro ohranjenih ekstenzivnih travnikov. Z uvedbo ciljnih travniških rastlin bomo postopoma vzpostavljali bolj pester, prepelici prijazen habitat. Redno bomo tudi preprečevali širjenje invazivnih tujerodnih rastlin.

Na njivah bomo uvedli triletni kolobar: dve leti bomo sejali za prepelico primerne posevke, kot so različne vrste žit in deteljno-travne mešanice, eno leto pa bo površina ostala v prahi. Izvajanje kmetijskih opravil bo datumsko pogojeno s stopnjo uspešnosti oz. hitrosti obnove ter od prisotnosti ciljnih gnezdilk.