Repaljščica (Saxicola rubetra)

Stanje ogroženosti

Ex izumrla vrsta

Ex? domnevno izumrla vrsta

E prizadeta vrsta

V ranljiva vrsta

R redka vrsta

O vrsta zunaj nevarnosti

Glasna pevka vlažnih travnikov

Repaljščica je tipična prebivalka ekstenzivnih, pogosto bolj vlažnih travišč. Je pokazatelj ohranjenosti kmetijske kulturne krajine s prevladujočimi travniki. Pozno spomladi jo je v primernem habitatu težko spregledati – rada sedi na najbolj izpostavljenih mestih, na vrhu grma, količku pašne ograje ali visoki travniški stebliki, od koder glasno prepeva.

Čeprav je manjša od taščice, jo hitro opazimo zaradi svetlega trebuščka, ki se blešči kot kresnička. Gnezdi na tleh v visoki travi, včasih ob vznožju olesenele rastline. Za vzrejo svojega edinega legla v letu potrebuje le nekaj več kot mesec dni, vendar je prav to obdobje na intenzivno obdelanih travnikih pogosto prekratko. Če je travnik pokošen prezgodaj, primernega prostora za gnezdenje sploh ne najde; če počaka, da trava ponovno zraste, jo lahko druga košnja ujame v času valjenja ali ko so mladiči še neleteči.

Repaljščica zato danes izjemno težko najde dovolj dolgo in varno časovno okno za uspešno gnezdenje. Je ena naših najbolj ogroženih travniških vrst ptic. Njena populacija se je v Sloveniji v zadnjih desetletjih zmanjšala za več kot desetkrat, z mnogih območij pa je kot gnezdilka že izginila. Tako usodo si deli tudi drugod po Evropi.

Znanstveno ime: Saxicola rubetra
Družina in poddružina: muharji (Muscicapidae), poddružina Saxicolinae
Velikost: 12–14 cm od konice kljuna do konice repa
Razširjenost: glavnina populacije je na Ljubljanskem barju in Cerkniškem polju; lokalno se pojavlja še na nekaterih visokogorskih traviščih, predvsem v zahodnih Julijskih Alpah, drugod je kot gnezdilka že skoraj izginila
Habitat: ekstenzivni, pogosto mokrotni travniki in pašniki z razpršenimi posameznimi grmi ali drugimi izpostavljenimi prežami
Hrana: manjše žuželke
Življenjska doba: največ 7 let; povprečna dolžina ene reproduktivne generacije je le 2,3 leta
Sezona pojavljanja: od aprila do začetka oktobra; gnezdi od konca aprila oziroma maja do julija
Posebnost: za petje, lov in opazovanje okolice potrebuje izpostavljene preže – visoke steblike, grme ali količke

Prazna preža je za repaljščico dragocena. Visoke travniške steblike, grmi in količki ji služijo kot pevska mesta, opazovalnice in izhodišča za lov.

Pozna košnja lahko pomeni uspešno gnezdo. Repaljščica potrebuje dovolj dolgo obdobje brez košnje, da lahko izvali jajca in vzredi mladiče.

Galerija

4 fotografije

Kaj jo ogroža?

Repaljščico najbolj ogrožata izginjanje in intenziviranje travnikov. Na travnikih, pokošenih pred sredino junija, propade kar 90 % legel. Mladiči so na košnjo občutljivi še približno deset dni po zapustitvi gnezda, saj se pred stroji pogosto ne umaknejo, ampak se potuhnejo v travi.

Vrsto ogrožajo tudi prevelika obtežba s pašno živino v času gnezdenja – ta uniči vsa legla, – pretirano gnojenje, zaradi katerega je manj njene hrane, ter opuščanje kmetijske rabe, ki vodi v zaraščanje in izgubo travniškega značaja (še posebej na barjanskem območju). Ne ustrezajo ji niti površine, močno preraščene z invazivno tujerodno zlato rozgo, niti travniki brez dovolj visokih steblik, grmov ali drugih primernih prež.

Kako pravilno ravnati?

Za repaljščico je najpomembnejše ohranjanje ekstenzivnih, pozno košenih travnikov.

Prvo košnjo izvedemo pozno, da ima ptica dovolj časa za uspešno gnezdenje. Del travnika lahko pustimo eno leto nepokošen, saj takšni pasovi zagotavljajo zavetje, rastlinski material za gnezdo in prostor za prehranjevanje.

Pomembno je tudi ohranjati posamezne grme, visoke steblike in druge naravne preže ter preprečevati širjenje invazivnih tujerodnih rastlin.

Kako lahko pomagam?

Kot uporabnik zemljišča:

kot lastnik kmetijskega gospodarstva na Ljubljanskem barju se vključim v kmetijsko-okoljske ukrepe (denimo HTV, VTR in STE); ti so pomembni za vse travniške vrste ptic,
izvajam pozno košnjo,
del travnika pustim nepokošen,
ohranjam posamezne grme, visoke steblike in druge preže,
ne gnojim pretirano,
odstranjujem invazivne tujerodne rastline,

Kot obiskovalec:

po travnikih se ne sprehajam zunaj urejenih poti,
v času gnezdenja ne vznemirjam travniških ptic,
ohranjam posluh za pristno barjansko naravno dediščino,

Kaj bomo izboljšali v projektu ŽivoLjuB?

Na 7 hektarih odkupljenih kmetijskih površin na Ljubljanskem barju bomo izvajali ukrepe, prilagojene ekološkim zahtevam repaljščice.

Ključni ukrep bo pozna prva košnja (po 10. juliju). Na travnikih bomo vsako leto ohranjali tudi mozaik ozkih, eno leto nepokošenih travnatih pasov, v katerih bo dovolj rastlinskega opada za pletenje in vpenjanje gnezd.

V in ob nepokošene pasove bomo nameščali tudi tanke lesene palice, ki bodo nadomeščale naravne preže. Repaljščica jih bo lahko uporabljala kot pevska mesta, lovne preže in razgledišča, medtem ko bodo zaradi svoje debeline manj primerne za večje ptice. Tuje raziskave kažejo, da lahko kombinacija nepokošenih pasov in gostega omrežja umetnih prež v sicer intenzivni kmetijski krajini rezultira v znaten populacijski porast repaljščice.

Na vseh površinah bomo redno izvajali tudi ukrepe za preprečevanje širjenja invazivnih tujerodnih rastlin.