Naravna evtrofna jezera z vodno vegetacijo - HT 3150

Stanje ohranjenosti

U2 neugodno – slabo

U1 neugodno – nezadostno

FV ugodno

XX neznano

Pod vodno gladino se skriva cel svet

Naravna evtrofna jezera so stoječe ali počasi tekoče vode z razmeroma veliko količino hranil in značilno razvito vodno vegetacijo. V njih rastejo ukoreninjene in prosto plavajoče vodne rastline, ki ustvarjajo razgiban življenjski prostor za številne vodne organizme.

Na Ljubljanskem barju je ta habitatni tip pomemben predvsem na območju Ribnikov v dolini Drage pri Igu, kjer sistem dvanajstih ribnikov predstavlja največje območje stoječih voda na Barju.

Dobro stanje habitata je odvisno predvsem od primernega vodostaja, kakovosti vode, ohranjene vodne vegetacije in uravnotežene združbe vodnih organizmov. V projektu ŽivoLjuB ga povezujemo tudi z izboljšanjem življenjskih pogojev velikega pupka in navadnega koščaka.

Oznaka: HT 3150
Tip življenjskega prostora: stoječe oziroma počasi tekoče celinske vode
Voda: s hranili razmeroma bogate vode s stabilnim vodostajem
Značilnost: bogato razvita ukoreninjena in prosto plavajoča vodna vegetacija
Na Ljubljanskem barju: pomembne površine so v sistemu Ribnikov v dolini Drage pri Igu
Povezane ciljne vrste: veliki pupek in navadni koščak
Posebnost: vodna vegetacija ni le rastje, ampak tudi skrivališče, prehranjevališče in razmnoževalni prostor za številne vodne živali

Kar prinesemo domov kot hišnega ljubljenčka, ne sodi v naravo. Izpuščanje tujerodnih živali v mlake, ribnike ali druge vode lahko resno ogrozi domorodne vrste in poruši ravnovesje vodnega ekosistema.

Vodna vegetacija pomaga ohranjati dobro kakovost vode. Rastline iz vode vežejo del hranil in drugih snovi ter tako prispevajo k čistejšemu in stabilnejšemu vodnemu okolju.

Galerija

2 fotografiji

Kaj ga ogroža?

Predvsem spremembe vodnega režima, zaradi katerih vodostaj preveč niha ali vodna telesa presihajo.

Pomembno grožnjo predstavljajo tudi invazivne tujerodne vrste rib, ki lahko objedajo vodno vegetacijo, kalijo vodo ali plenijo druge vodne organizme.

Negativno vplivajo tudi onesnaževanje voda, prekomeren vnos hranil, neustrezni posegi v brežine ter vse pogostejša sušna obdobja in neenakomerna razporeditev padavin. Takšne spremembe lahko hitro porušijo občutljivo ravnovesje vodnega ekosistema.

Kako pravilno ravnati?

Ohranjajmo naravne značilnosti vodnih teles in njihovih brežin ter ne odstranjujmo vodne vegetacije brez strokovnega razloga.

V ribnike, mlake in druge vode ne izpuščajmo rib, želv ali drugih živali. Tudi vrsta, ki se nam zdi neškodljiva, lahko v novem okolju močno spremeni obstoječe naravno ravnovesje.

Pomembno je tudi ohranjanje stabilnega vodostaja in dobre kakovosti vode.

Kako lahko pomagam?

v naravo ne izpuščam akvarijskih ali drugih domačih živali,
ne onesnažujem vode in brežin,
ne odstranjujem vodnega in obvodnega rastlinja,
ne vnašam rib v mlake in druga vodna telesa,
ob vodnih habitatih se gibam tako, da čim manj vznemirjam živali.

Kaj bomo izboljšali v projektu ŽivoLjuB?

V projektu bomo izboljšali stanje na 2 hektarih ter obnovili 16,3 hektara tega habitatnega tipa.

Ključna aktivnost bo celovita obnova sistema Ribnikov v dolini Drage pri Igu. Obnovili bomo nasipe ter menihe in prelive za zadrževanje in uravnavanje vodostaja, uredili lovilne jame za ribe in usedalnike ter tako omogočili stabilnejši vodni režim.

Z ukrepi bomo zmanjševali tudi pritisk tujerodnih rib. Izboljšanje vodne vegetacije bo prispevalo k boljši kakovosti vode, ukrepi pa bodo neposredno izboljšali življenjske pogoje velikega pupka, navadnega koščaka in drugih vodnih organizmov.