Nižinski ekstenzivno gojeni travniki - HT 6510

Nižinski ekstenzivno gojeni travniki (Alopecurus pratensis, Sanguisorba officinalis)

Stanje ohranjenosti

U2 neugodno – slabo

U1 neugodno – nezadostno

FV ugodno

XX neznano

Pisani travniki, polni življenja

Nižinski ekstenzivno gojeni travniki uspevajo na zmerno hranljivih, propustnih, svežih do vlažnih tleh. Nekatera rastišča so lahko občasno tudi poplavljena. Običajno so košeni enkrat ali dvakrat, izjemoma trikrat letno.

V sestojih na njih prevladujejo visoke trave, kot so visoka pahovka (Arrhenatherum elatius), travniški lisičji rep (Alopecurus pratensis), travniška latovka (Poa pratensis), navadna pasja trava (Dactylis glomerata), travniška bilnica (Festuca pratensis) in volnata medena trava (Holcus lanatus). Med njimi uspevajo številne pisano cvetoče rastline, med drugim zlatica (Ranunculus repens), kukavičja lučca (Lychnis flos-cuculi), navadni jajčarja (Leontodon hispidus), zdravilna strašnica (Sanguisorba officinalis), njivsko grabljišče (Knautia arvensis), okroglolistna pijavčnica (Lysimachia nummularia) in črna detelja (Trifolium pratense).

Oznaka: HT 6510
Tip življenjskega prostora: ekstenzivni nižinski travnik
Tla in voda: zmerno hranljiva, sveža do vlažna tla; nekatera rastišča so občasno poplavljena
Značilne trave: visoka pahovka, travniški lisičji rep, travniška latovka, navadna pasja trava, travniška bilnica, volnata medena trava
Značilne cvetnice: kukavičja lučca, zdravilna strašnica, njivsko grabljišče, črna detelja
Primerna raba: košnja praviloma enkrat ali dvakrat letno, z omejenim gnojenjem
Posebnost: vrstna pestrost je tesno povezana z zmerno rabo; prepogosta košnja in prekomerno gnojenje hitro zmanjšata delež cvetnic in drugih značilnih vrst

Nepokošen pas ni znak zanemarjenega travnika. Za številne travniške ptice in žuželke pomeni zavetje, prostor za prehranjevanje in možnost, da uspešno zaključijo razvoj ali gnezdenje.

Pri košnji namenimo posebno pozornost robovom travnika. S tem preprečujemo širjenje invazivnih tujerodnih in grmovnih vrst, kot sta vrbovje in krhlika, na travniško površino.

Galerija

2 fotografiji

Kaj ga ogroža?

Nižinske ekstenzivno gojene travnike ogrožajo predvsem prekomerno gnojenje, izsuševanje, preoravanje v njive in prepogosta košnja, ki lahko močno spremeni vrstno sestavo, poleg tega pa je potrebno dodatno gnojenje in apnenje.

Težavo predstavlja tudi opuščanje košnje. Takrat se začnejo širiti visoke rastline, lesna zarast in invazivne tujerodne vrste, ki jih je pozneje težko odstraniti.

Baliranje pokošene trave je pomembno spremenilo te rastlinske družbe, saj omogoča zgodnejšo košnjo in večje število odkosov, hkrati pa se s travnika odstrani velik del semen pokošenih rastlin.

Kako pravilno ravnati?

Za ohranjanje teh travnikov je pomembno preprečevati prevelik vnos hranil v tla in intenzifikacijo rabe.

Košnja naj bo zmerna, saj večje število košenj pomeni siromašnejšo vrstno sestavo in predvsem prevlado trav v škodo zeli in metuljnic. Namesto pridelave travne silaže je primernejša pridelava sena.

Kako lahko pomagam?

travnika ne gnojimo prekomerno,
kosimo dvakrat do trikrat na leto,
kjer je mogoče, namesto silaže pridelujemo seno,
pokošeno travo nekaj časa pustimo na površini, da semena odpadejo na tla in se živali lahko umaknejo,
travnika ne preoravamo v njivo,
preprečujemo zaraščanje in odstranjujem invazivne tujerodne rastline,
ohranjamo naravni vodni režim zemljišča.

Kaj bomo izboljšali v projektu ŽivoLjuB?

Na skupno 45,5 hektarov površin bomo izvajali ukrepe ohranjanja, izboljšanja in obnove nižinskih ekstenzivno gojenih travnikov. Od tega bomo na 33,5 hektara zagotavljali ohranjanje, na 9 hektarih izboljševali stanje, na 3 hektarih pa travnike obnavljali. Za dolgoročno naravovarstveno upravljanje bo odkupljenih tudi 12 hektarov zemljišč.

Na travnikih bomo izvajali prilagojeno košnjo in tako postopoma zmanjšali presežek hranil v tleh. Na osiromašene površine bomo vračali lokalni avtohtoni semenski in rastlinski material, zbran na dobro ohranjenih travnikih Ljubljanskega barja.

Izboljševali bomo tudi vodne razmere ter odstranjevali lesno zarast in invazivne tujerodne rastlinske vrste. S temi ukrepi želimo ponovno vzpostaviti vrstno pestre travnike in jim zagotoviti dolgoročno ohranjanje.