Strašničin mravljiščar (Maculinea teleius)

Stanje ogroženosti

Ex izumrla vrsta

Ex? domnevno izumrla vrsta

E prizadeta vrsta

V ranljiva vrsta

R redka vrsta

O vrsta zunaj nevarnosti

Metulj, ki raste v cvetni glavici in nato v mravljišču

Strašničin mravljiščar je dnevni metulj iz družine modrinov, ki ga na Ljubljanskem barju najdemo predvsem julija in avgusta na nižinskih mokrotnih travnikih. Njegovo ime razkriva nenavaden življenjski cikel: samica jajčeca odlaga v cvetne glavice zdravilne strašnice, s katerimi se mlade gosenice tudi hranijo, pozneje pa razvoj nadaljujejo v mravljiščih rdečih mravelj.

Ko gosenica zapusti cvetno glavico strašnice, začne izločati posebne vonjave, s katerimi prelisiči delavke nekaterih vrst rdečih mravelj. Te jo zamenjajo za svojo ličinko, jo poberejo in odnesejo v mravljišče. S tem nehote ogrozijo svoj obstoj, saj se gosenica v mravljišču prehranjuje z ličinkami in bubami mravelj.

V odraslo življenje nato strašničin mravljiščar vstopi precej dramatično – z begom. Ko se po več mesecih bivanja v mravljišču zabubi in preobrazi v metulja, mora iz njega čim prej pobegniti. Ko pride na površje, ima na voljo le kratek čas za parjenje in nadaljevanje življenjskega kroga.

Za svoj obstoj potrebuje zelo posebne razmere: enkrat do dvakrat letno košene vlažne travnike, na katerih hkrati uspeva zdravilna strašnica in živijo ustrezne vrste mravelj. Če manjka le eden od teh členov, se njegov življenjski krog prekine.

Znanstveno ime: Maculinea teleius
Družina: modrini (Lycaenidae)
Velikost: razpon kril 33–37 mm
Razširjenost: Evropa in Azija
Habitat: nižinski mokrotni travniki, redkeje trstičevja
Življenjski prostor gosenice: sprva cvetna glavica zdravilne strašnice, nato mravljišče
Hrana: mlade gosenice se hranijo s cvetno glavico zdravilne strašnice, starejše z zarodom mravelj
Življenjska doba: 11 mesecev ali več kot gosenica; kot odrasel metulj le kratek čas
Sezona pojavljanja: julij in avgust
Posebnost: za svoj razvoj potrebuje tako zdravilno strašnico kot gostiteljske mravlje

Tudi to, kar je pod travnikom, je pomembno. Pretežka mehanizacija in preoravanje ne poškodujeta le rastlin, ampak lahko uničita tudi podzemna mravljišča, ki jih metulj strašničin mravljiščar potrebuje za razvoj.

Gosenica strašničinega mravljiščarja mravlje prelisiči z vonjem. Delavke jo zamenjajo za svojo ličinko in jo odnesejo v svoje mravljišče, kjer gosenica – požre njihove ličinke.

Galerija

9 fotografij

Kaj ga ogroža?

Košnja julija in avgusta lahko odstrani cvetove zdravilne strašnice prav v času, ko samice nanje odlagajo jajčeca in se na njih razvijajo mlade gosenice. Prepogosta košnja pa zdravilni strašnici sploh ne omogoči ustreznega razvoja.

Ogrožajo ga tudi gnojenje, paša, preoravanje, požiganje travnikov, uporaba težke mehanizacije ter poglabljanje in čiščenje drenažnih jarkov. Takšni posegi spreminjajo rastlinsko sestavo travnikov, izsušujejo tla ali poškodujejo podzemna mravljišča. Problematična sta tudi nasipavanje in spreminjanje travnikov v intenzivneje obdelane površine.

Kako pravilno ravnati?

Travnik kosimo enkrat do dvakrat letno, pri čemer se izognemo košnji v juliju in avgustu. Pokošeno travo pustimo na površini vsaj nekaj dni in jo nato odstranimo.

Travnikov ne gnojimo, ne požigamo in na njih ne uporabljamo fitofarmacevtskih sredstev. Uporabljamo lažjo mehanizacijo, ki čim manj obremenjuje travno rušo in podzemna mravljišča. Ohranjamo tudi primeren vodni režim.

Kako lahko pomagam?

na Ljubljanskem barju ne nabiram zdravilne strašnice, saj je ključna za razvoj metulja,
po mokrotnih travnikih se ne sprehajam zunaj poti,
ohranjam cvetoče in vrstno pestre travnike,
če upravljam travnik, prilagodim čas in pogostost košnje,
ne posegam v drenažne jarke na način, ki bi povzročal dodatno izsuševanje travnikov.

Kaj bomo izboljšali v projektu ŽivoLjuB?

Na 13,3 hektara zemljišč bomo nadaljevali naravovarstveno upravljanje z ustrezno košnjo, dodatno pa bomo odkupili 8 hektarov zemljišč na območju Mostišča in Part ter v okolici Bevk in na njih obnavljali primeren habitat strašničinega mravljiščarja. Odstranjevali bomo manjšo lesno zarast in invazivne tujerodne rastline, s prilagojeno košnjo in opustitvijo gnojenja zmanjševali količino hranil v tleh ter po potrebi izboljševali vodne razmere.

Posebno pozornost bomo namenili zdravilni strašnici, brez katere metulj ne more zaključiti svojega življenjskega kroga. Na dobro ohranjenih travnikih bomo zbirali njeno seme, v rastlinjaku vzgajali sadike in jih sadili na izbrane projektne površine, da bi povečali gostoto te ključne hranilne rastline. Pred tem bomo izvedli tudi popis razširjenosti strašničinega mravljiščarja in zdravilne strašnice na območju Ljubljanskega barja.