Kosec (Crex crex)

Stanje ogroženosti

Ex izumrla vrsta

Ex? domnevno izumrla vrsta

E prizadeta vrsta

V ranljiva vrsta

R redka vrsta

O vrsta zunaj nevarnosti

Skrivni glas mokrotnih travnikov

Kosec je ptica selivka iz družine tukalic. Gnezdi v večjem delu Evrope in srednje Azije, prezimuje pa v južni in jugovzhodni Afriki. Na Ljubljanskem barju preživi le nekaj mesecev, od začetka maja do septembra.

Čez dan ostaja dobro skrit, ponoči pa se samci oglasijo z značilnim dvozložnim »kreks-kreks«, ki lahko v mirni noči odmeva daleč čez barjanske travnike, nekje od začetka maja do sredine julija. S pesmijo privabljajo samice in jim sporočajo, da so našli primeren prostor za gnezdenje.

Kosca kljub glasnemu oglašanju skoraj nikoli ne vidimo. Je zelo sramežljiv in večino časa preživi skrit v visoki travi. Tudi ko se mu približa nevarnost, raje teče po tleh skozi gosto vegetacijo, kot da bi poletel.

Za naselitev potrebuje predvsem visoko in gosto travniško vegetacijo. Najbolj mu ustrezajo vlažni, negnojeni in občasno poplavljeni travniki z visokimi steblikami. Na Ljubljanskem barju skozi celotno gnezditveno obdobje izbira predvsem površine, kjer ima dovolj gostega rastja za skrivanje, prehranjevanje in gnezdenje.

Znanstveno ime: Crex crex
Družina: tukalice (Rallidae)
Velikost: 27–30 cm; razpon peruti 46–53 cm
Teža: 160–180 g; samci so nekoliko težji od samic
Razširjenost: večji del Evrope, srednja Azija in Sibirija
Habitat: ekstenzivni travniki, predvsem v nižinah
Gnezdo: iz travnatih bilk, skrito na tleh
Leglo: povprečno 8–10 jajc; mladiči so begavci
Hrana: vsejed; prehranjuje se predvsem z manjšimi nevretenčarji
Selitev: prezimuje v južni in jugovzhodni Afriki
Sezona pojavljanja: na Ljubljanskem barju od začetka maja do septembra
Posebnost: čeprav se samec ponoči glasno oglaša, ptico zaradi skrivnostnega načina življenja le redko opazimo.

Koščeva selitev je precej daljša od njegovega poletnega domovanja. Po nekaj mesecih na evropskih travnikih odleti na prezimovanje v Afriko.

Kosimo tako, da pticam pustimo izhod. Če začnemo v sredini in nadaljujemo proti robu, se lahko kosec in njegovi mladiči umaknejo v nepokošeno travo.

Galerija

5 fotografij

Kaj ga ogroža?

Največja nevarnost za kosca pride prav takrat, ko travnik postane dovolj visok za gnezdenje – ob prezgodnji košnji. Ker gnezdi na tleh in se mladiči pred nevarnostjo umikajo predvsem peš, jih lahko zgodnja košnja ujame v travniku, še preden se lahko varno umaknejo.

Težava je tudi način košnje. Če kosimo z roba proti sredini, se ptice in mladiči umikajo proti vedno manjšemu otoku nepokošene trave in lahko ostanejo ujeti v sredini. Zato je za kosca veliko varneje kositi od sredine navzven ali z ene strani proti drugi.

Koscu škodi tudi izginjanje mokrotnih in ekstenzivnih travnikov zaradi izsuševanja, preoravanja, intenzivnega gnojenja in pogoste košnje. Če se travniki na drugi strani popolnoma opustijo in zarastejo z grmovjem ali lesnimi vrstami, prav tako izgubijo lastnosti, ki jih kosec potrebuje.

Kako pravilno ravnati?

S prvo košnjo je najbolje počakati do začetka avgusta, ko so mladiči že dovolj razviti, da se lahko pred kosilnico umaknejo. Kosimo od sredine navzven ali z ene strani proti drugi, da imajo ptice vedno odprto pot do nepokošenega dela travnika.

Ohranjajmo vlažne, vrstno pestre travnike in se izogibajmo prekomernemu gnojenju, izsuševanju in spreminjanju travnikov v njive.

Kako lahko pomagam?

po travnikih se ne sprehajam zunaj poti,
psa imam na povodcu,
v času gnezdenja ne vznemirjam ptic,
če upravljam travnik, prvo košnjo prestavim v avgust in kosim od sredine navzven oziroma tako, da pticam pustim možnost umika,
ohranjam mejice, grmovje in druge robne strukture krajine,
ne požigam travnikov in grmovne vegetacije,
ne odlagam materiala ali odpadkov na travniške površine.

Kaj bomo izboljšali v projektu ŽivoLjuB?

Na 40,1 hektara površin bomo nadaljevali z ohranjanjem habitata kosca. Naravovarstveno prilagojeno upravljanje vključuje časovno in prostorsko prilagojeno košnjo ter odstranjevanje lesne zarasti in invazivnih tujerodnih rastlin. Dodatno bomo odkupili 7 hektarov njiv oziroma intenzivnih travnikov in jih postopoma spremenili v za kosca primernejše travniške površine. Na zemljišča bomo prenašali zeleni mulč z dobro ohranjenih travnikov, predvsem z območij z visokimi steblikami, kakršne koscu najbolj ustrezajo.

Ko bodo površine dovolj obnovljene, bomo košnjo postopoma omejevali na enkrat letno po 1. avgustu. Na dodatnih 2 hektarih v Naravnem rezervatu Iški morost bomo odstranili del lesne zarasti, obnovili jarke in ponovno vzpostavili travnike.