Travniki s prevladujočo stožko - HT 6410

Travniki s prevladujočo stožko (Molinia spp.) na karbonatnih, šotnih ali glinenomuljastih tleh (Molinion caeruleae-)

Stanje ohranjenosti

U2 neugodno – slabo

U1 neugodno – nezadostno

FV ugodno

XX neznano

Travniki, ki potrebujejo ravno prav vode in ravno prav rabe

Travniki z modro stožko se razvijejo na mokrotnih tleh, kjer voda zaradi slabo prepustne podlage del leta zastaja. Spomladi so lahko takšni travniki tudi poplavljeni, poleti pa precej suhi. Uspevajo na slabše hranljivih in pogosto zakisanih tleh.

Prevladujoča rastlina je modra stožka (Molinia caerulea), ob njej pa uspevajo še zdravilna strašnica (Sanguisorba officinalis), navadna seljanka (Selinum carvifolia), navadni čistec (Betonica officinalis), severna lakota (Galium boreale), mačina (Serratula tinctoria), vrbovolistni oman (Inula salicina), travniška izjevka (Succisa pratensis), navadni kačji jezik (Ophioglossum vulgatum) in druge vrste.

Oznaka: HT 6410
Tip življenjskega prostora: mokrotni travnik
Tla in voda: slabše hranljiva, pogosto zakisana tla; voda del leta zastaja, poleti pa se površine lahko izsušijo
Značilna rastlina: modra stožka (Molinia caerulea)
Značilne rastline: zdravilna strašnica, navadna seljanka, navadni čistec, severna lakota, mačina, vrbovolistni oman, travniška izjevka in navadni kačji jezik
Primerna raba: ekstenzivna raba brez gnojenja in pozna košnja enkrat letno
Posebnost: ponovna vzpostavitev značilne rastlinske združbe na intenzivno rabljenem travniku je zelo dolgotrajen proces.

Pri košnji namenimo posebno pozornost robovom travnika. S tem preprečujemo širjenje invazivnih tujerodnih in grmovnih vrst, kot sta vrbovje in krhlika, na travniško površino.

Travniki z modro stožko so lahko spomladi mokri ali celo poplavljeni, poleti pa precej suhi.

Galerija

1 fotografija

Kaj ga ogroža?

Travniki z modro stožko sodijo med najbolj ogrožene habitatne tipe v Sloveniji. Njihove površine se zmanjšujejo predvsem zaradi intenzivnega kmetijstva, ki vključuje gnojenje in izsuševanje.

Ponekod izginjajo tudi zaradi spreminjanja površin v intenzivne travnike ali njive, urbanizacije ter zaradi opuščanja kmetijske rabe, ki vodi v zaraščanje z visokimi steblikami in lesnimi rastlinami.

Kako pravilno ravnati?

Za ohranjanje travnikov z modro stožko je priporočljiva ekstenzivna raba brez gnojenja.

Pomembna je pozna košnja, praviloma enkrat letno v drugi polovici leta, saj preprečuje zaraščanje z visokimi steblikami, lesnatimi rastlinami in konkurenčnejšimi travami.

Pokošeno biomaso nekaj dni pustimo na travniku, da semena odpadejo na tla in se živali lahko umaknejo, nato pa jo odstranimo.

Kako lahko pomagam?

na zemljiščih opustim gnojenje,
izvajam pozno košnjo enkrat letno,
pokošeno biomaso nekaj dni pustim na travniku,
preprečujem izsuševanje površin,
odstranjujem lesno zarast in invazivne tujerodne rastline.

Kaj bomo izboljšali v projektu ŽivoLjuB?

V projektu bomo nadaljevali naravovarstveno upravljanje že obnovljenih površin ter obnovili dodatne travnike s prevladujočo stožko.

Na 23,4 hektara bomo zagotavljali ohranjanje habitatnega tipa, na dodatnih 16 hektarih pa izvedli obnovo.

Ukrepi bodo vključevali prilagojeno košnjo, odstranjevanje lesne zarasti in invazivnih tujerodnih rastlin ter urejanje hidroloških razmer. Na osiromašene površine bomo vračali značilne avtohtone rastlinske vrste; semena bodo ročno zbrana na dobro ohranjenih travnikih, del materiala pa bo shranjen tudi za prihodnje obnove.