Navadni koščak (Austropotamobius torrentium)

Stanje ogroženosti

Ex izumrla vrsta

Ex? domnevno izumrla vrsta

E prizadeta vrsta

V ranljiva vrsta

R redka vrsta

O vrsta zunaj nevarnosti

Majhen potočni rak, ki potrebuje čiste vode

Navadni koščak je najmanjši evropski potočni rak. Sladkovodni rak iz skupine deseteronožcev prebiva v mrzlih, hitro tekočih potokih. Skrit med kamenjem, v razpokah in pod koreninami preživlja dneve skoraj negibno, ponoči pa oživi in se poda na previdno iskanje hrane. Odrasli raki si v mehkejšo brežino pogosto izkopljejo luknjo – račino.

Samci imajo večje klešče od samic, samice pa znatno večji zadek. Navadni koščaki spolno dozorijo pri starosti 3–5 let, ko merijo tudi do 5 cm. Jeseni, ko se voda ohladi, si samci začnejo iskati samico, pri čemer se samci parijo vsako leto, samice pa na vsaki dve leti. Po zunanji oploditvi samice oplojena jajčeca, običajno med 40 in 70, nosijo pritrjena pod zadkom in jih tako varujejo pred plenilci.

Mladi raki se izležejo šele spomladi, ko se začne voda segrevati, vendar ostanejo v zavetju materinega zadka še dva do tri tedne, vse do druge levitve. V mladostnem obdobju svoj trdni oklep, hitinjačo, večkrat odvržejo, saj zelo hitro rastejo. Starejši raki se levijo le enkrat do dvakrat na leto.

Je dober pokazatelj kakovosti vode in ohranjenosti naravnega okolja.

Znanstveno ime: Austropotamobius torrentium
Družina: potočni raki (Astacidae)
Velikost: do 10 cm
Razširjenost: od Nemčije do Makedonije ter od Španije do Romunije; v Sloveniji je razširjen predvsem v manjših tekočih vodah
Habitat: mrzli in razmeroma hitro tekoči potoki ter pritoki manjših in večjih rek (običajno ožje od 10 m) z manj strmca, s kamnitim ali prodnatim dnom, redkeje mivkastim ali peščenim
Hrana: vodni nevretenčarji, alge, vodne rastline in tudi mrhovina
Življenjska doba: do 8 let
Sezona pojavljanja: aktiven predvsem od pomladi do jeseni
Posebnost: najmanjši evropski potočni rak, prednja stran škarij je svetlorjavih odtenkov

Prisotnost koščaka priča o dobri kakovosti vode in stanju potoka.

Rakcev ne prenašajmo med vodotoki. S tem lahko nehote širimo bolezni, med njimi tudi račjo kugo.

Galerija

1 fotografija

Kaj ga ogroža?

Čeprav deluje robustno in neobčutljivo, je navadni koščak izjemno ranljiv. Že manjše spremembe v kakovosti vode ali vnos tujerodnih vrst lahko hitro povzročijo njegov upad.

Poleg plenilcev, kot so vidra, lisica, volk, medved in različne vodne ptice, navadnega koščaka ogroža tudi račja kuga, ki jo prenaša tujerodni signalni rak (Pacifastacus leniusculus).

Kako pravilno ravnati?

rakov ne prenašamo iz enega vodotoka v drugega,
ne onesnažujemo voda,
ohranjamo naravne brežine in struge,
v naravo ne izpuščamo drugih vodnih živali.

Kako lahko pomagam?

v naravo ne izpuščam tujerodnih vrst,
ob potokih ne odlagam odpadkov ali drugih snovi,
ne prestavljam rakov med različnimi vodotoki,
kamne in korenine v strugi pustim na mestu,
ob opažanju poginulih rakov ali nenavadnega stanja v vodi obvestim pristojno službo.

Kaj bomo izboljšali v projektu ŽivoLjuB?

S celovito obnovo vodnih objektov Ribnikov v dolini Drage pri Igu bomo izboljšali vodne razmere in kakovost življenjskega prostora tudi za navadnega koščaka.

Na približno 2.000 metrih potoka bomo z usedalniki zmanjšali nalaganje mulja, z ureditvijo lovilnih jam za ribe pa zmanjšali pritisk rib, predvsem tujerodnih vrst, ki vplivajo na naravno ravnovesje vodotoka.

Z izboljšanjem vodne vegetacije v ribnikih se bo povečala tudi njena sposobnost naravnega filtriranja vode. Tako želimo izboljšati kakovost vode v Draščici in tudi dolvodno v reki Iščici ter navadnemu koščaku zagotoviti boljše možnosti za preživetje.