Priba (Vanellus vanellus)

Stanje ogroženosti

Ex izumrla vrsta

Ex? domnevno izumrla vrsta

E prizadeta vrsta

V ranljiva vrsta

R redka vrsta

O vrsta zunaj nevarnosti

Akrobatka odprte krajine

Priba je lahko prepoznavna ptica iz družine deževnikov (Charadriidae). Zaradi dolgega, ozkega čopka na glavi, značilne črno-bele obarvanosti ter vijoličnega in zelenega leska perja jo težko zamenjamo z drugo vrsto.

Pri nas gnezdi, zimo pa večinoma preživijo v severni Afriki ter ob obalah Sredozemskega morja in Atlantika. Je talna gnezdilka, ki danes pogosto gnezdi na golih tleh, strniščih in koruznih njivah.

Samica v prvem leglu znese štiri rjavozelena, temno lisasta jajca. Samec in samica jih izmenično valita 25 ali 26 dni. Če prvo gnezdo propade, lahko priba gnezdi ponovno, vendar je v vsakem naslednjem leglu praviloma manj jajc.

Mladiči so begavci – že nekaj dni po izvalitvi jih samica odpelje na sosednje kmetijske površine, pogosto na vlažen travnik, kjer si sami iščejo talne nevretenčarje, s katerimi se prehranjujejo.

Kje živi?

Njen življenjski prostor so nižinske reke in potoki s plitvo strugo, posebno pomembna za njeno življenje pa so velika, stara drevesa z razvejanim koreninskim spletom, ki nudijo primerna počivališča in zavarovane prostore za brlog. Prisotnost vidre je tudi znak, da je vodni habitat kakovosten – dobro ohranjen, bogat z ribami in sorazmerno čisto vodo.

Znanstveno ime: Vanellus vanellus
Družina: Deževniki (Charadriidae)
Velikost: dolžina 28–31 cm, razpon peruti 67–72 cm
Razširjenost: gnezdi v velikem delu Evrazije, od zahodne Evrope prek srednje Azije do severovzhodne Kitajske; pozimi se seli južneje, med drugim v severno Afriko, na Arabski polotok, v severno Indijo, Pakistan in južno Kitajsko
Habitat: odprta celinska in obalna pokrajina, predvsem njive, pašniki in travniki ob vodi
Hrana: deževniki in žuželke
Življenjska doba: 5–10 let
Sezona pojavljanja: na Ljubljanskem barju od februarja do oktobra; posamezne osebke je v zadnjih letih mogoče opaziti tudi pozimi, predvsem na obalnih mokriščih
Gnezdenje: spomladi, predvsem od marca do maja; mladiči se pojavljajo tudi še junija
Posebnost: talna gnezdilka, ki danes pogosto izbira gole njivske površine; mladiči so begavci in si kmalu po izvalitvi sami iščejo hrano

Pribin svatovski let je prava zračna predstava. Samci pred paritveno sezono izvajajo strme vzpone, premete in padce, s katerimi skušajo pritegniti pozornost samic.

Če na njivi opazite gnezdo pribe, ga pri obdelavi obvozite.

Galerija

2 fotografiji

Kaj jo ogroža?

Glavni vzrok za upadanje populacij pribe je slab gnezditveni uspeh na njivah. Oranje, brananje, setev in druga kmetijska opravila spomladi pogosto sovpadajo z obdobjem gnezdenja, zato lahko pride do nenamernega uničenja gnezd.

Pomemben vpliv ima tudi plenjenje. Jajca in mladiči so lahek plen lisic, šakalov, jazbecev in nekaterih plenilskih vrst ptic, na primer sivih vran.

Težavo predstavlja tudi izsuševanje mokrotnih zemljišč. Priba namreč rada izbira območja z golimi tlemi in plitvimi vodnimi depresijami, kjer dlje časa zastaja padavinska voda.

Kako pravilno ravnati?

Kmetijska opravila je smiselno prilagoditi tako, da se gnezdom pribe izognemo. Njivo, na kateri priba gnezdi, obdelamo po koncu gnezditvene sezone (junija) ali pa opaženo gnezdo med obdelavo obvozimo.

V času gnezdenja, med marcem in majem, imejte pse na povodcu in naj se držijo urejenih poti.

Namesto globokih in ozkih jarkov za odvodnjavanje je bolje ohranjati plitve depresije, v katerih se lahko dlje časa zadržuje padavinska voda.

Kako lahko pomagam?

Obiskovalec narave

gibam se po urejenih in označenih poteh,
psa imam na povodcu,
gnezdečih ptic ne vznemirjam.

Uporabnik zemljišča

kmetijska opravila prilagodim gnezdenju pribe (po koncu pomladi),
označeno ali opaženo gnezdo pri obdelavi obvozim,
ne uporabljam insekticidov, saj so žuželke hrana pticam,
na njivi ohranim ali uredim plitvo depresijo, kjer lahko zastaja voda in bodo ptice tu raje iskale hrano,
mokrotnih zemljišč ne izsušujem z globokimi jarki s strmimi bregovi, saj lahko tam pribini mladiči utonejo

Kaj bomo izboljšali v projektu ŽivoLjuB?

Na Ljubljanskem barju bomo za pribo obnovili 7 hektarov gnezditvenega habitata. Odkupili bomo predvsem njivske in travniške površine ter jih upravljali tako, da bodo primernejše za gnezdenje.

Njive bodo po koncu gnezditvene sezone zasejane s poljščinami, kot so oves, ječmen ali proso, ob koncu zime pa pripravljene tako, da bodo spomladi primerne za gnezdenje. Na delu zemljišč bomo uredili plitve depresije, v katerih bo dlje časa zastajala padavinska voda, saj priba takšne površine pri izbiri gnezdišča posebej rada uporablja.

Poseben sklop bo namenjen tudi neposrednemu varovanju gnezd: uporabljali bomo zaščitne žičnate košare pred plenilci, gnezda spremljali z lovskimi kamerami ter po potrebi zavarovali zemljišča z električnim pastirjem.